FRANČEK
Kje je kaj v slovnici?

Beseda Oblikoslovje Glagol

AlinejaGlagoli so lahko polnopomenski (v stavku stojijo samostojno), pomožni (glagol biti; z njegovo pomočjo tvorimo sestavljene glagolske oblike) in naklonski (stojijo ob polnopomenskem glagolu v nedoločniku, npr. morati, moči, hoteti, smeti). *Kot posebno skupino lahko ločimo tudi glagole z oslabljenim pomenom, ki ob sebi zahtevajo povedkovo določilo.
AlinejaGlagol ima osebne in neosebne oblike.
AlinejaOsebne glagolske oblike se spregajo. Vsaki obliki lahko določimo naslednje kategorije: oseba (1. oseba, 2. oseba, 3. oseba), število (ednina, dvojina, množina), čas (sedanjik, preteklik, prihodnjik, *predpreteklik), naklon (povedni, velelni, pogojni), način (tvorni, trpni), vid (dovršni, nedovršni). Osebo, število, čas, naklon in način lahko prepoznamo iz glagolske oblike. Vid pa prepoznamo iz pomena glagola.
AlinejaTvorni povedni sedanjik in tvorni velelnik sta nesestavljeni osebni glagolski obliki, vse ostale osebne glagolske oblike pa so sestavljene sestavljene (se tvorijo z ustrezno obliko pomožnega glagola biti).
AlinejaGlagoli se lahko vežejo s predmeti v različnih sklonih.
AlinejaTrpnik imajo lahko samo glagoli, ki se vežejo s tožilnikom brez predloga. Takšnim glagolom pravimo prehodni glagoli. *Pomen trpnika lahko izražamo tudi s tvorno obliko s se.
AlinejaGlede na rabo končnic v tvornem povednem sedanjiku ločujemo:
- glagole tipa »ste«: dam, jem, vem, grem (in večina izpeljank iz teh glagolov);
- glagole tipa »te«: vsi ostali;
- glagol biti z več osnovami.
AlinejaSamo pri sedanjiških oblikah zanikanih glagolov sem, imam, hočem se nikalnica piše skupaj z glagolom (nisem, nimam, nočem). V drugih primerih se vedno piše narazen: bom, ne bom; bi, ne bi.
AlinejaNeosebne glagolske oblike:
1. nedoločnik (osnovna oblika glagola): delati. Uporabljamo ga ob naklonskih glagolih.
2. namenilnik: delat. Uporabljamo ga za glagoli premikanja (v dobesednem ali prenesenem pomenu).
3. deležnik: dišeč, ubit, zaklan, nesel. Deležniki so iz glagola tvorjeni pridevniki. Uporabljamo jih pri spreganju sestavljenih glagolskih oblik ali kot navadne pridevnike. *Ločujemo (tvorni sedanji) deležnik na , tvorni pretekli deležnik na -l in trpni pretekli deležnik na -n/-t.
*4. deležje: molče, molčeč. Deležje je iz glagola tvorjeni prislov. Ima tvorni in sedanjiški pomen.
*5. glagolnik: pisanje, odprtje, petje. Glagolnik je iz glagola tvorjeni samostalnik.