Beseda Oblikoslovje Števnik
Števnik ima podobne lastnosti kot pridevnik ali samostalnik, le da z njim štejemo ali izražamo količino. Poznamo glavne in vrstilne, *pa tudi ločilne in množilne števnike.
Števniki se običajno uporabljajo kot pridevniki (štirje sloni : sivi sloni). Kot nesklonljivi samostalniki (pet slonov : čreda slonov) pa nastopajo glavni števniki od pet naprej, če stojijo v imenovalniku ali tožilniku. Za njimi zato stoji tisto, kar štejemo, v rodilniku (*osebna glagolska oblika pa stoji v 3. os. ed.). Enako velja za vse ločilne števnike tipa dvoje (*ter za vse nedoločne števnike).
*V knjižnem jeziku se nedoločni števniki ne sklanjajo. V imenovalniku in tožilniku nastopajo kot samostalniki, v preostalih sklonih pa kot nesklonljivi pridevniki.
*Samostalniška oblika števnika en je eden.
Pri glavnih števnikih pišemo narazen vse sestavine razen enic in desetic ter posameznih stotic. Vrstilne števnike pišemo skupaj.
O tej temi poglej še
Pogoste napake iz korpusa ŠOLAR
Meta je ostala sama z devet otrokam devetimi otroki.
Roman v dvaintrideset dvaintridesetih poglavjih Senčni ples je napisal Alojz Rebula.
Po večih več evropskih mestih so zgradbe, ki jih je zasnoval slovenski arhitekt Plečnik.
Skuša se spoprijateljiti s čimvečimi čim več ljudmi.
Bilo je v nedeljo, štirinajstega tretjega dvatisoč deset dva tisoč deset.
Vsebine v jezikovni svetovalnici
Vaje
Vaj, ki so neposredno povezane s tem slovničnim poglavjem, še nismo pripravili, morda pa so na voljo vaje pri nadrejenem poglavju.
Povezave in gradiva